Nemški ovčar

Videz

Gre za značilno lupoidno pasmo s spotegnjenim, močnim in dokaj mišičastim telesom. Po kinoloških standardih se mora »prilegati v pravokotnik«, dolžina telesa mora torej presegati plečno višino. Glava je precej ozka, med uhljema dokaj široka, z ne preveč izrazitim stopom in podolgovatim gobcem, ki se postopoma oži, ter ravnim nosnim grebenom in črnim smrčkom; zobovje ima škarjast ugriz, Srednje velike mandljaste oči so v glavnem temno kostanjeve. Visoko nastavljeni srednje veliki uhlji so pokončni in na nastavku široki. Trda, ravna in kompaktna srednje dolga krovna dlaka pokriva gosto podlanko. Kožuh je lahko črn s svetlo kostanjevimi, bledo rdečimi ali sivimi lisami, standard dopušča poleg trde in ostre dlake tudi redkejše primerke z dolgo in gosto ali tanjšo dlako. Hrbet je raven, trebuh pa zmerno pritegnjen. Srednje dolg, nizko nasajen rep je poraščen z bujno dlako; med mirovanjem je povešen, sicer pa rahlo dvignjen.

Zgodovina

V Nemčiji so nemškega ovčarja poznali že v 17. stoletju, sistematično pa so ga začeli vzrejati šele po letu 1880. Leta 1899 so določili standard pasme, ki v skoraj nespremenjeni obliki velja še danes. Nemški ovčar je bil sprva kmečki pes in so ga uporabljali za varovanje in zganjane živine ter za obrambo posesti. Ko so psi te pasme zlasti med prvo svetovno vojno dokazali svojo vsestransko uporabnost, so jih po vsej Evropi začeli uporabljati kot policijske pse in kot pse za reševanje. Naglo so se razširili tudi v druge dele sveta in danes jih je približno poldrugi milijon. Ena glavnih prednosti nemških ovčarjev je poleg telesne moči tudi izjemna dojemljivost za šolanje. K njihovi priljubljenosti so veliko prispevale tudi vloge v zelo gledanih televizijskih serijah, kakršna je na primer Komisar Rex.

Značaj

Dojenček z Nemškim ovčarjem

Nemški ovčar je zelo inteligenten pes, ki se ob pravi selekciji in vzreji razvije v uravnovešenega in zanesljivega prijatelja. Če ga dovolj zgodaj primerno izurimo, je zvest, poslušen in pogumen »družinski član«. Je zelo čuječ in prizadeven ter mu le redko kdaj kaj uide. Duševno in telesno je zelo dejaven ter potrebuje veliko gibanja in pozornosti svojega gospodarja, ki je ne želi deliti z nikomer. Zato lahko postane dokaj ljubosumen, če pride v družino nov član -  mačka drug pes ali otrok.

Nega

Srednje dolgo dlako moramo redno krtačiti, vsaka dva meseca psa tudi skopamo, zlasti če živi v stanovanju.

Življensko okolje

Psi te pasme so najraje na prostem. Idealno je, če imajo na voljo velik vrt. Prilagodijo pa se tudi življenju v omejenem stanovanju, samo da so blizu svojemu gospodarju.

Mops

Zgodovina

Mops je le pomanjšan mastif z daljnega vzhoda, kjer so njegovi predniki že pred najmanj 2400 leti spremljali budistične svetnike. V 16. stoletju je z nizozemsko vzhodno indijsko družbo pripotoval na Nizozemsko in postal družabnik plemstva kraljev.


Videz

Je postaven, pritlikav, razmeroma krepak pes s čokatim, kvadratastim telesom, ki ga pokriva kratka, mehka in sijoča dlaka. Na veliki okrogli glavi, s kratkim, štirioglatim, potlačenim in nagubanim gobcem s črnim smrčkom, ima zelo velike bolščeče oči, ki so temne. Majhni in na otip žametasti uhlji, so črni. Visoko nasajen rep je lahko tudi dvakrat zavit in ga mops nosi čez hrbet.


Značaj

So psi, ki so v hiši mirni, so družabni in občutljivi, nekomplicirani, igrivi, ubogljivi, imajo dobro razvit smisel za humor, so zelo vdani in inteligentni, zelo hitro se učijo. Mopsi se z drugimi psi in domačimi živalmi dobro razumejo, tudi v prisotnosti otrok ali obiskovalcev se zgledno obnašajo. Zase zahtevajo veliko pozornosti in so lahko neprijetni, ko pozornost njihovega gospodarja velja komu drugemu in ne njim.


Nega

Mopsi ne potrebujejo veliko gibanja, pa tudi dlaka je razmeroma nazahtevna. Paziti moramo na hrano, da se ne zredi. Posebno nego potrebujejo gube na obrazu, med katerimi se rado pojavi vnetje. Včasih ima težave z dihanjem in med spanjem pogosto smrči. Pri nižjih temperaturah mopsi uživajo v preganjanju in igranju na prostem, v vročem vremenu, pa psa ni priporočljivo predolgo pustiti na prostem. Zato mu priskrbimo hladen in senčen prostor, kamor se lahko umakne.